Upokojenci so se tako na slovenskem kot tudi na kamniškem, kamor je po drugi svetovni vojni političnoupravno spadala tudi Komenda, začeli zbirati in organizirano delovati že kmalu po vojni. V Komendi so se začeli zbirati na neuradnih sestankih v kleti kulturno-prosvetnega doma okrog leta 1947. V začetku petdesetih let pa so se tudi v naših krajih začela dejavnejša prizadevanja za ustanovitev društva upokojencev s sedežem v Komendi, v kolikor to ne bi bilo mogoče, pa vsaj sekcije. Ustanovitev lastnega društva zaradi takratne zakonodaje še ni bila mogoča, pač pa so to leta 1955 dovolila spremenjena zakonska pravila o reorganizaciji društev.

Ustanovni občni zbor Društva upokojencev (DU) Komenda je bil 5. junija 1955. Pristopne izjave je podpisalo 43 članov in članic iz Komende ter 14 s Križa. V upravni odbor društva so bili izvoljeni: Marija Prosen s Križa, Franc Sodnik s Klanca, Anton Grebenc iz Komende, Peter Kimovec iz Komende, Franja Barle s Klanca, Rozalija Zarnik z Brega in Ivana Jakomini iz Podboršta. Za prvega predsednika društva je bil izvoljen Franc Sodnik, za tajnika in blagajnika pa Anton Grebenc.

Tajnik Okrajnega odbora Društva upokojencev LRS iz Ljubljane je posebej opozoril udeležence občnega zbora, da osebe, ki so med drugo svetovno vojno sodelovale z okupatorjem, ne smejo biti članice upravnega odbora društva; poudaril pa je tudi, kako mora biti društvo nujno povezano z ostalimi krajevnimi organizacijami.

Društvo je že v oktobru 1955 začelo socialno pomagati krajanom, kar izpričujejo seznami oseb, katere je društvo predlagalo, da bi dobile takoimenovano zimsko pomoč. Sprva so predlagali, da naj bi izbrane osebe dobile po 2000 DIN na osebo. Petim predlaganim je bilo ugodeno, pozneje pa je za tovrstno pomoč zaprosilo še pet članov.

Takratno DU Komenda je krajanom omogočalo nakup premoga po rednih cenah, člani pa so imeli zagotovljenega.

Člani društva so obiskovali zlatoporočence v svojih vrstah in jih obdarovali s skromnimi darili. Velika pridobitev za društvo je bila zagotovljena zdravstvena pomoč pri zdravniku v Komendi, saj jim tako ni bilo treba hoditi k zdravniku v zanje precej oddaljeni Kamnik.

DU Komenda je vseskozi pomagalo članom tudi pri uveljavljanju pravic glede pokojninskega in zdravstvenega zavarovanja. V šestdesetih letih je društvo organiziralo tudi nekaj izletov, v začetku šestdesetih let pa so se začele pojavljati težave zaradi neenakih pokojnin.

V letih 1963 in 1964 se v zapisnikih društva prvič pojavi odsotnost članov upravnega odbora s sej, pa tudi nezanimanje članov društva za delo v njem.

V letu 1976 se je moralo društvo zaradi sprememb Temeljnega zakona o društvih in Pravilnika o registru društev, ponovno registrirati, kar je storilo na novem ustanovnem občnem zboru. Zapisnik s tega zbora govori o razširitvi dela DU Komenda tudi na področje skrbi za letovanje v za to namenjenih objektih, omenja pa tudi sodelovanje s sosednjimi društvi in komendskimi organizacijami.

Že vrsto let se v DU Komenda ubadajo z lastništvom, pa tudi z upravljanjem njemu namenjenih prostorov v nekdanji Glavarjevi bolnišnici v Komendi. V zapisniku občnega zbora DU Komenda, dne 30. novembra 1975 se je predsednik društva zahvalil zaslužnim za prostore v stavbi, v kateri domuje društvo. Govoril je tudi o težavah glede obnove novih društvenih prostorov, ki so jih od Skupščine občine Kamnik dobili v brezplačno upravljanje oziroma uporabo, kar je razvidno iz njene odločbe, z dne 25. oktobra 1972. DU Komenda je te prostore obnovilo z lastnim denarjem, s prostovoljnimi delovnimi urami pa so pomagali njegovi člani. To je tudi dalo nov polet društvu.

DU Komenda je 4. avgusta 1996 (z enoletno zamudo) pri Lovskem domu Komenda na Križu slovesno praznovalo 40-letnico obstoja. Pri tem je razvilo nov prapor z grbom Petra Pavla Glavarja. Blagoslovil ga je komendski župnik Nikolaj Pavlič. Botra sta Ivanka Potočnik s Križa in Alojz Lah s Klanca, krasi pa ga kar 155 zlatih žebljičkov. Številni člani društva so dobili priznanja iz rok predsednika Zveze društev upokojencev Slovenije Vinka Gobca in predsednika DU Komenda Jožeta Kerna s Klanca.

DU Komenda organizira izlete, pohode in kolesarjenje svojih članov, že več let pa, na prvo nedeljo v avgustu, organizira tradicionalno srečanje svojih članov skupaj z njihovimi družinskimi člani in sosednjimi društvi upokojencev.

Veliko pozornost namenja tudi ostarelim in bolnim članom društva, zlasti starim nad osemdeset let. Le-te mlajši člani društva radi obiskujejo na domu ob novem letu in jih obdarijo, prav tako jubilante, zlasti zlatoporočence.

DU Komenda si je že od vsega začetka moralo samo priskrbeti večino denarja za svoje delovanje. Del si ga je pridobilo tudi z občasnimi tombolami na srečanjih upokojencev, veliko dobitkov pa so poleg podjetij in obrtnikov prispevali kar člani sami.

DU Komenda so od ustanovitve do danes vodili naslednji predsedniki: Franc Sodnik s Klanca (1955-1956), Franc Sršen iz Gmajnice (1975-1970), Ivan Peršin iz Komende (1971-1973), Lojze Janežič z Gore (1974-1981), Franc Završnik s Klanca (1982-1986), Franc Drolc iz Komende (1987-1991), Jože Kern s Klanca (1992-1997), Ciril Kern z Gore (1998-2000), v letu 2001 pa je predsedniško nalogo prevzel Janez Kimovec iz Komende.

NOVEJŠA ZGODOVINA:

Na izrednem občinskem zboru Društva (30.9.2001) je predsedniško mesto prevzel Janez Kimovec. Program Dela je bil osredotočen za področje kulture in športa.

Ustanovljene so bile naslednje sekcije:

• Mešani pevski zbor,
• Ansambel D.U.,
• folklorna skupina,
• dramska skupina,
• recitacije.

Na področju športa:

• Keglaška sekcija - moška in ženska skupina,
• šahisti, ki so poleg že obstoječe kolesarske sekcije in pohodništva tvorile celoto.

Zelo aktivno deluje tudi izletniška dejavnost. Društvo ima preko 800 članov, kar predstavlja 85% vseh upokojencev v občini Komenda.

Vodstva DU Komenda skozi zgodovino

ČASTNI OBČAN OBČINE KOMENDA

JANEZ KIMOVEC

Janez Kimovec je bil rojen 16. 2. 1942 v Komendi. Celotno obdobje živi v domačem kraju.

V letu 1959 – pred 50. leti- je v Komendi ustanovil mladinsko organizacijo in postal prvi predsednik. V prostorih telovadnice v kulturnem domu- katero so preuredili-, so organizirali mladinske plese.

V letu 1973 je bil izvoljen v svet K S Komenda in postal podpredsednik sveta zadolžen za društva. Bil je zelo aktiven na

Športnem področju.

 Skupaj s pokojnima Žnidar Marjanom in Zadrgal Francem so bili pobudniki in ustanovili Športno društvo Komenda, v katerega so vključili šah, košarko, nogomet, hokej,smučarski klub, kolesarstvo, odbojko in kasneje namizni tenis, karate in tenis. Janez Kimovec pa je bil izvoljen za prvega predsednika ŠD Komenda. S tem se je pričela zelo aktivna športna dejavnost. Pridobil je sredstva za izgradnjo košarkaškega igrišča in naredil konstrukcijo za košarkaške koše. Pričela se je zlata doba košarke v Komendi. Kar deset let so organizirali 24.ur košarke. Bil je izvoljen v izvršni odbor športne zveze Občine Kamnik in aktivno deloval v tej zvezi kar 12 let, od tega 4. leta kot podpredsednik zveze.

 Za svojo aktivnost je prejel priznanje »Najboljši športni delavec v Občini Kamnik« Zelo je bil aktiven pri pridobivanju sredstev pri športni zvezi Kamnik za razvoj športa in odkupa hlevov v katerih ima danes prostore konjeniški klub, športno društvo in nogometni klub Komenda.

Z delom in nastopi so pričeli tudi nogometaši. Tudi pri nogometu je za 4. leta prevzel predsedniško mesto. Kar 16. let (1981-97) pa je bil tudi tajnik Športnega društva Komenda. Velika aktivnost celotne športne dejavnosti se je združila v vsakoletna športna rekmovanja » mesec športa«. Za aktivnosti na področju športa in rekreacije je KS Komenda leta 1982 prejela priznanje kot druga najboljša krajevna skunost v Sloveniji. Janez Komovec je deloval tudi na :

Področju kulture

Bil je izvoljen v Izvršni odbor zveze  kulturnih organizacij Občine  Kamnik. Zaradi velike dotrajanosti Glavarjeve bolnice je skupaj z Žnidar Marjanom pridobil sredstva za to obnovo, ter vodil vso organizacijo obnove. Glavarjeva bolnica je bila v letu 1979 v celoti obnovljena. Pridobil je tudi sredstva za obnovo kulturnega doma in napeljave centralnega ogrevanja v dvorani, Vodil je celotna dela obnove zunanjosti, ter ostrešja. Celotna dela obnove kulturne dvorane pa je vodil takratni predsedni kulturnega društva Komenda Tomaž Drolec- sedanji Župan. Z osebnim poznanstvom in veliko pomočjo Mirine Zupančič ( sedaj živi na Gmajnici) takratne direktorice muzeja Kamnik in članice IO Kulturne skupnosti Slovenije pa je pridobil tudi  sredstva za obnovo glavnega oltarja – Jelovškovega spomenika 1. kategorije- v farni cerkvi v Komendi. Delo je nadaljeval v

Krajevni skupnosti Komenda.

Ponovno je bil izvoljen v svet KS Komenda in postal predsednik od leta 1977 do 1982.  Z izkušnjami in delom se je intenzivnost in razvoj  zelo povečala. V času njegovega  mandata predsednika  KS so bili v Komendi zgrajeni naslednji objekti:

• Otroški vrtec velikosti za sto otrok z kuhinjo. ( Otvoritev leta 1979), z odkupom zemljišča za igrišče pri vrtcu in zemljišče za možnost razširitev Osnovne šole v Komendi.
• Sodobna samopostrežna trgovina s 14. stanovnji in urejeno okolico
• Nova sodobna pošta s telefonsko centralo. ( Organiziral je skupaj z pošto Slovenije dan slovenskih poštarjev, ki so izkopali kanal v enem dnevu kabelske vode za potrebe PTT od Most do nove pošte v Komendi.)
• V praznih prostorih bivše pošte  v Domu so se preuredili prostori za splošno in zobno ambulanto.
• Kanlizcijsko omrežje po Glavarjevi cesti na katere so se priključili trgovina, pošta, šola, otroški vrtec, ter stanovalci Glavarjeve ceste. Stem je bila dana možnost priključitve na kanalizacijo novemu naselju Komende.
• Izgradila se je cesta na Podborštu s kanalizacijo, ter cesta na Bregu in proti Nasovčam.
• Pričela se je rekonstrukcija ceste proti Komendski Dobravi. Na celotnem delu je bila zgrajena cesta v makadamu in odvodnavanje cestišča.
• Poleg uvedbe krajevnega pratnika 11. junij, so se poimenovale tudi ulice po pomembnih osebnostih Komende.

V letu 1996 je bil ponovno izvoljen v svet KS Komenda. Bil je predsednik za izgradnjo- povečanje pokopališča v Komendi z celovitim načrtom za izgradnjo pločina od mrliških vežic do cerkve. Bil je zelo aktiven član gradbenega odbora za zgraditev športne dvorane in šole v Komendi.

Janez Kimovec je bil  podpredsednik KS Komenda od 1973-1977,  od 1982 – 1986, ter od 1996 dalje do ustanovitve

Nove Občine Komenda,

V Občini Komenda je občinski svetnik tretji mandat. Bil je predsednik in je član raznih odborov in komisij v Občini Komenda. Je eden od šestih ustanoviteljev ustanove Petra Pavla Glavarja, V letu 2001 je prevzel vodenje Društva upokojencev Komenda, ki je ostalo brez predsednika. Zbral je ekipo sposobnih članov in danes je društvo po svojih kulturnih in ostalih aktivnostih eno izmed najbolj aktivnih društev v Sloveniji. Dvakrat je organiziral srečanje upokojencev Gorenjske na keterem je bil tudi takratni predsednik vlade Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek in sedanji predsednik države Slovenije dr. Danilo Turk. Poleg tega je član IO upokojencev Slovenije, IO upokojencev Gorenjske in predsednik koordinacije Domžalsko –kamniškega področja. Je tudi blagajnik Športnega društva Komenda, član konjeniškega, gasilskega, turističnega društva

Predlagatelj za podelitev priznanja je Športno društvo Komenda.

Komenda 15. MAJ 2009